Združevanje Evrope in z njim povezane spremembe v kmetijstvu ter na podeželju predstavljajo izziv tako za "stare" in "nove" članice EU kot tudi za druge države Srednje in Vzhodne Evrope. Posebej v državah pristopnicah bodo opazni učinki na položaj zaposlovanja v kmetijstvu, prihajalo bo tudi do vse večjega pritiska na naravne vire. Ekološko kmetovanje je v tem položaju lahko koristno, saj v Srednji in Vzhodni Evropi lahko

• pomaga ustvarjati dodano vrednost in delovna mesta na podeželju,
• ustvarja tržne niše in alternativne vire prihodka,
• ohranja naravno raznolikost, posebej pri kmetijskih in divjih rastlinah,
• pripomore k zaščiti tal, vode in podnebja ter
• pomaga zmanjševati stroške, do katerih pride zaradi presežkov na trgu.

Pogoji za to, da bi lahko izkoristili potenciale, ki jih nudi ekološko kmetovanje, so prenos znanja, vzpostavitev interesnih skupnosti, vzpostavitev sistemov certificiranja ter razvoj tržnih struktur in regionalnega povpraševanja. Obenem tovrstni ukrepi po vsej Evropi pripomorejo k boljši kakovosti, varnosti in tržni naravnanosti ekološke pridelave. To dokazujejo tudi dosedanje izkušnje pri razvoju ekološkega kmetovanja v različnih državah pristopnicah EU.